Ob osamosvojitvi leta 1991 je bila v Sloveniji sprejeta nova ustava, ki je na novo uvedla lokalno samoupravo in opustila takratni sistem občin in krajevnih skupnosti.

Po ustavi iz leta 1963 je bila v letu 1965 ustanovljena Krajevna skupnost Horjul, ki je vključevala naselja: Horjul, Vrzdenec, Koreno nad Horjulom, Žažar, Zaklanec, Lesno Brdo, Podolnica, Samotorica, Ljubgojna ter Šentjošt nad Horjulom, Butajnova in Planina nad Horjulom. Krajevna skupnost je bila samostojna pravna oseba in je spadala v Občino Ljubljana Vič-Rudnik.

Z uresničevanjem nove ustave, ki je na novo uvedla lokalno samoupravo je na našem območju predvidela ustanovitev skupne občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec. Kljub temu je svet KS oktobra 1994 sprejel odločitev, da se ustanovi samostojna občina Horjul in imenoval posebno komisijo, ki je nadalje skupaj z vodstvom KS vodila vse nadaljnje postopke za ustanovitev lastne občine. K odločitvi, da se ustanovi samostojna občina Horjul je vodilo dejstvo, da je Zakon o ustanovitvi občin mimo volje občanov določil, da se območje KS Horjul vključi v občino Dobrova-Horjul-Polhov Gradec.
Na zakonsko določitev, da se območje KS vključi v novo Občino Dobrova-Horjul-Polhov Gradec se je KS Horjul pritožila in dala pobudo na Ustavno sodišče RS za oceno ustavnosti določb zakona, ki se nanašajo na ustavnost določitve imen in sedežev ustanovljenih občin. Ustavno sodišče je pritožbo obravnavalo in z odločbo naložilo Državnemu zboru RS, da mora zakonska neskladja odpraviti najkasneje v roku šest mesecev pred razpisom naslednjih lokalnih volitev. Iz prejete odločbe Ustavnega sodišča je bilo razvidno, da so tudi Vaški odbori Šentjošt, Butajnova in Planina vlagali pritožbo na US z namenom, da se za njih ustanovi samostojna občina. Vendar se s tem nismo obremenjevali in smo skupaj nastopali dalje.
Na podlagi zakona je torej s 1.1.1995 začela delovati skupna Občina Dobrova-Horjul-Polhov Gradec. S pričetkom njenega delovanja je prišlo tudi do spremembe območja krajevne skupnosti. Iz Krajevne skupnosti Horjul so se izločila naselja Šentjošt, Butajnova in Planina z ustanovitvijo lastne krajevne skupnosti. Zato je Krajevna skupnost Horjul nadalje delovala v zmanjšanem teritorialnem obsegu.
Krajevna skupnost Horjul je tako delovala pod okriljem Občine Dobrova-Horjul- Polhov Gradec, obenem pa skupaj s Krajevno skupnostjo Šentjošt vodila postopke za ustanovitev lastne občine na naslednjih lokalnih volitvah. Kot strela z jasnega pa je novembra 1996 prišla odločitev predstavnikov Šentjošta, da niso več pripravljeni nastopati za skupno občino, pač pa bodo v bodoče nastopali sami in se potegovali sami za svojo občino.
Ta odločitev nas je postavila na trda tla, vendar nas ni ustavila. Začeti smo morali od začetka, saj predpisani pogoji za ustanovitev občine niso bili več dovolj trdni, ker nismo imeli zadostnega števila prebivalcev, ki je eden od pogojev za ustanovitev občine. Zato smo pričeli močno izpostavljati izpolnjevanje drugih pogojev: geografski, zgodovinski, razvitost infrastrukture …
Pobudo za ustanovitev občine je najprej obravnavala vlada in jo zavrnila iz razloga, da občina Horjul ne izpolnjuje pogojev, kajti občina mora biti oblikovana tako, da je z ekonomskega vidika sposobna izvajati javne zadeve lokalnega pomena, česar pa občina Horjul ne bi bila sposobna zagotoviti ter da bi tudi KS Šentjošt ostala funkcionalno nepovezana s preostalo občino.
V strahu, da bo DZ predlog vlade sprejel se je pričelo aktivno iskanje pogovorov s poslanci DZ, poslanskimi skupinami, raznimi komisijami in tudi z občinskim svetom Občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec, ki je po prvi zavrnitvi zahtevek za ustanovitev občine Horjul podprl.
In res se je zgodilo. DZ RS zahteve KS Horjul za ustanovitev občine Horjul in izločitev iz dela občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec ni sprejel in je ni vključil v Odlok o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin ter za določitev oziroma spremembo njihovih območij in razpisu referenduma za spremembo imen in sedeže občin.
Tega nismo mogli sprejeti. Zato smo na Ustavno sodišče RS takoj vložili pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti odločitve, s katero nam je bila kratena osnovna ustavna pravica.
Ustavno sodišče je pobudo KS Horjul obravnavalo in z odločbo odločilo, da je Odlok, neskladen in naložilo DZ RS da mora neskladje z Ustavo odpraviti najkasneje do 20.5.1998 tako, da sprejme odlok s katerim bo razpisal referendum za ustanovitev občine Horjul.
DZ je ustanovitev občine Horjul obravnaval v postavljenem roku, vendar odločitve da se za ustanovitev občine Horjul razpiše referendum, ni sprejel.
Vsled nespoštovanja odločitve Ustavnega sodišča so se vršili pritiski na poslance, kar je prineslo tudi neskladnost znotraj DZ in zato so se odločili, da bodo nekaj pobud za ustanovitev občin obravnavali na izredni seji. In tokrat se je zgodilo. Pobuda za ustanovitev občine Horjul je bila sprejeta in za dne 21.junij 1998 se je razpisal referendum za ustanovitev občine.
Referendumsko vprašanje se je glasilo: »Ali ste za to, da se naše referendumsko območje izloči iz občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec v novo občino z imenom Horjul in s sedežem v Horjulu«.
Rezultati glasovanja so bili pričakovani. Prebivalci so se izrekli ZA ustanovitev nove samostojne občine Horjul.
Ko smo že mislili, da smo »kalvarijo« končali, se je še enkrat zapletlo. Zakon o ustanovitvi občin in o določitvi njihovih območij s katerim se je občina Horjul ustanovila, predpisuje tudi število članov prvega občinskega sveta. Namesto 11 svetnikov, ki bi pripadli občini Horjul, je zakon določil 12 svetnikov. Ta nepravilnost pa je bila izredno moteča, saj se med tema dvema številoma menja volilni sistem: 11 svetnikov je večinski, 12 pa proporcionalni volilni sistem.
Sedaj že vajeni pisanja na Ustavno sodišče smo se na njih ponovno obrnili s pobudo za oceno zakonitosti dela Zakona, ki določa število članov občinskega sveta.
Ustavno sodišče je hitro ukrepalo, saj so roki volilnih opravil že potekali. Z odločbo so razveljavili določbo Zakona, ki je govorilo o številu svetnikov v Občini Horjul in sočasno podaljšali mandat organom Občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec do nastopa mandata občinskega sveta in župana v novi Občini Horjul.
Tudi DZ je ukrepal zelo hitro in sprejel spremembo zakona, s katerim je nepravilnost odpravil in določil 11 članov občinskega sveta.
Vsled teh težav se je prvi župan in občinski svet volil nekoliko kasneje kot v ostalih slovenskih občinah.
Z ustanovitvijo samostojne občine se je za naš okraj začelo novo obdobje.
S prevzemom nove občine, smo prevzeli številne naloge, kot so upravljanje občinskega premoženja, omogočanje pogojev za gospodarski razvoj občine, skrb za lokalne javne službe, zagotavljanje vzgojno-izobraževalne in zdravstvene dejavnosti, pospeševanje raziskovalne, kulturne in društvene dejavnosti ter razvoj športa in rekreacije, skrb za varstvo okolja in naravno dediščino, upravljanje, gradnje in vzdrževanje lokalne javne infrastrukture, skrb za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč ter vse spremljajoče naloge. Zato je bilo potrebno najprej organizirati novo občinsko upravo in narediti delitveno bilanco s prejšnjo skupno občino, ki je bila trd oreh.
V prvih letih samostojne občine smo energijo vlagali v pripravo in sprejem splošnih aktov občine, ki so bili podlaga za delovanje in nadaljnje aktivnosti, že takoj po samem začetku pa smo začeli tudi s pripravljanjem projektne dokumentacije za večje projekte. Naše vodilo pri delu sta bila predvsem razvoj in potrebe občanov.
V 10 letnem obdobju delovanja smo se lotili različnih investicijskih vlaganj. Ta so se izvajala na področju cestne infrastrukture, v okviru katere smo uredili večino javnih cest v naši občini, na glavnih cestah zgradili ustrezna avtobusna postajališča, pločnike in razširili javno razsvetljavo. V tem času smo veliko vlagali tudi v oskrbo s kvalitetno pitno vodo. Zgradili smo dve novi vodni vrtini in s tem zagotovili ustrezno pitno vodo, tudi za vasi, ki tega prej niso imele. Ob izgradnji vrtin smo zgradili tudi več km novega vodovodnega omrežja in skrbeli za redno in investicijsko vzdrževanje obstoječe infrastrukture. Dejavni smo bili tudi na področju varstva okolja, saj smo zgradili še eno čistilno napravo in 3500m kanalizacijskega omrežja. Ker tudi opravljanje pogrebne dejavnosti sodi v pristojnost občine, smo zgradili dve poslovilni vežici in skrbeli za urejenost naših pokopališč. V preteklem obdobju smo bili priča tudi nekaj velikim projektom, ki še posebej vplivajo na kvaliteto bivanja v naši občini. Gre za izgradnjo Vrtca Marjetica, Športne dvorane pri OŠ Horjul, Športnega parka Horjul. V kraj pa smo dobili tudi dom starejših občanov, v katerega imajo naši občani prednost pri sprejemu. V zadnjem letu smo se lotili obnove objekta starega vrtca, ki ga bomo preuredili v glasbeno šolo, upravno enoto in večnamenske prostore za naša društva. Pričeli smo tudi s postopki, s strani občanov dolgo pričakovane naloge, na področju spremembe prostorskih planov in z načrtovanjem kanalizacijskega omrežja za naselja v občini, ki kanalizacijskega sistema še nimajo urejenega. Ena od nalog, ki jo že izvajamo je tudi digitalizacija podatkov. Ta naloga bo potekala tudi v bodoče, saj sodobni čas terja elektronsko obdelavo podatkov. Izdelali smo tudi projekte za načrtovano rekonstrukcijo osnovne šole, obenem pa na šoli stalno izvajamo večja in manjša vzdrževalna in investicijska dela.
Nismo pa v tem času pozabili na našo kulturno dediščino. Pristopili smo k restavratorskim delom in obnovi cerkva, ki so kulturni spomeniki državnega pomena. Le ti so nam lahko še posebej v čast, saj predstavljajo zgodovino naših krajev iz preteklih stoletij, zato je skrb za njih še kako pomembna.
Ves čas obstajanja pa podpiramo in sodelujemo tudi s številnimi društvi, ki aktivno delujejo na našem območju in katerim gre posebna pohvala. Poleg vseh svojih dejavnosti, ki jih opravljajo so vedno pripravljeni sodelovati tudi na naših dogodkih, kar nas še posebej veseli.
Naj na koncu zaključimo takole. Vodilo pri našem dosedanjem delu nam je bil čim hitrejši razvoj na vseh področjih in uresničevanje želja občanov. Občina Horjul se je dobro razvila in polepšala zunanjo podobo v ponos nam vsem. Veliko zaslugo za to imate občani, ki ste s svojim sodelovanjem pripomogli k postavitvi in uresničitvi zastavljenih ciljev in s tem potrdili rek »V slogi je moč«. Prav naša majhnost, samostojnost in enotnost so vzroki zaradi katerih smo dobro delovali skozi vseh teh 10 let. Prepričani smo, da smo s pridobitvijo svoje občine pred 10. leti opravičili njen obstoj in pripomogli k zadovoljstvu občanov ter boljšemu življenjskemu standardu.