Kostanj in zgodbe z Alenko Bikar
Kostanj in zgodbe z Alenko Bikar
ŠD Vrzdenec je v soboto 18.10., doživeli še en čaroben večer, tokrat v družbi izjemne gostje – nekdanje vrhunske atletinje in državne rekorderke na 200 metrov, Alenke Bikar. Dogodek je bil lepo obiskan, vzdušje pa prijetno, sproščeno in domače.
Alenka se je izkazala kot izjemno prijetna sogovornica, ki je z obiskovalci delila številne zanimive izkušnje iz svoje športne poti – od prvih treningov in časa na olimpijadi do osvojenih medalj in spominov na leta, ko je slovenska atletika žela svoje največje uspehe.
Poudarila je, da je šport za otroke predvsem prostor veselja, gibanja in prijateljstva – ne nujno le pot do vrhunskih rezultatov. Ta želja pogosto pride kasneje, »in tudi v atletiki ni nikoli prepozno, če se zanjo resnično odločiš.« je dejala.
Veliko govora je bilo tudi o vlogi trenerja, ki po njenem mnenju ni le strokovni vodja, temveč hkrati tudi prijatelj, motivator in včasih skoraj starš. »Trener mora znati prisluhniti, razumeti in širiti pogled na življenje,« je poudarila, pri tem pa z veliko topline spomnila na svojega dolgoletnega trenerja Jurija Kastelica, ki je bil po njenih besedah najboljši trener, in da takšnih skrajda več ni.
Z občutkom miru, iskrenosti in hvaležnosti je spregovorila tudi o obdobju, ko se je soočila s hudo avtoimuno boleznijo, zaradi katere je skoraj čez noč ostala hroma. Prav športna disciplina in vztrajnost, ki ju je nosila v sebi, sta ji pomagali, da je ponovno shodila. Pomembno vlogo v tem obdobju so imeli tudi njen mož, otroci, prijatelji in vsi, ki so ji stali ob strani. Danes se s posledicami bolezni še vedno sooča, a to počne z neverjetno močjo, pozitivnostjo in pogumom.
Dogodek je bil več kot uspešen – poln iskrenih misli, navdiha in življenjske modrosti. Alenka je s svojo preprostostjo, prizemljenostjo in toplino osvojila vse prisotne. Če bi lahko povzela njeno zgodbo z enim stavkom, bi lahko rekla:
“Včasih zmagaš, tudi ko ne tečeš najhitreje, ampak ko vztrajaš, da prideš do cilja.”
Na tem dogodku se srečujemo, ker verjamemo, da zgodbe ljudi, ki so zmogli, premikajo meje tudi v nas. Jaz upam, da je tudi Alenkina zgodba v vas nekaj premaknila, nekaj v pozitivno stran. Velika HVALA še enkrat naši letošnji gostji, HVALA pa tudi vsem vam, ki ste prišli, za kar smo vam neskončno hvaležni, da podpirate tovrstne dogodke.
V kratkem bo na našem YouTube kanalu “Kostanj in zgodbe” objavljen tudi posnetek dogodka, za vse, ki ste ga zamudili.
In čeprav se vsako leto sprašujemo, ali naj s to tradicijo v živo še vztrajamo – saj si seveda želimo, da bi bil dogodek še bolj obiskan – nas prav takšni večeri znova opomnijo, da se splača vztrajati.
Andreja Mrzlikar