Ob osamosvojitvi leta 1991 je bila v Sloveniji sprejeta nova ustava, ki je na novo uvedla lokalno samoupravo in opustila takratni sistem občin in krajevnih skupnosti.
Po ustavi iz leta 1963 je bila v letu 1965 ustanovljena Krajevna skupnost Horjul, ki je vključevala naselja: Horjul, Vrzdenec, Koreno nad Horjulom, Žažar, Zaklanec, Lesno Brdo, Podolnica, Samotorica, Ljubgojna ter Šentjošt nad Horjulom, Butajnova in Planina nad Horjulom. Krajevna skupnost je bila samostojna pravna oseba in je spadala v Občino Ljubljana Vič-Rudnik.
Z uresničevanjem nove ustave leta 1991, ki je na novo uvedla lokalno samoupravo je na našem območju predvidela ustanovitev skupne občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec. Kljub temu je bilo s strani svet KS oktobra 1994 sprejeta odločitev, da se ustanovi samostojna občina Horjul in imenovala posebno komisijo, ki je vodila vse nadaljnje postopke za ustanovitev lastne občine. K odločitvi, da se ustanovi samostojna občina Horjul je vodilo dejstvo, da je Zakon o ustanovitvi občin mimo volje občanov določil, da se območje KS Horjul vključi v občino Dobrova-Horjul-Polhov Gradec.
Komisija se je pritožila in dala pobudo na Ustavno sodišče RS, ki je pritožbo obravnavalo in z odločbo naložilo Državnemu zboru RS, da mora zakonska neskladja odpraviti. Na podlagi zakona iz leta 1995 je začela delovati skupna Občina Dobrova-Horjul-Polhov Gradec. S pričetkom njenega delovanja je prišlo tudi do spremembe območja krajevne skupnosti. Iz Krajevne skupnosti Horjul so se izločila naselja Šentjošt, Butajnova in Planina z ustanovitvijo lastne krajevne skupnosti. Zato je Krajevna skupnost Horjul nadalje delovala v zmanjšanem teritorialnem obsegu.
Krajevna skupnost Horjul je tako delovala pod okriljem Občine Dobrova-Horjul- Polhov Gradec, obenem pa skupaj s Krajevno skupnostjo Šentjošt vodila postopke za ustanovitev lastne občine na naslednjih lokalnih volitvah. Kot strela z jasnega pa je novembra 1996 prišla odločitev predstavnikov Šentjošta, da niso več pripravljeni nastopati za skupno občino, pač pa bodo v bodoče nastopali sami in se potegovali sami za svojo občino.
Začeti smo morali od začetka, saj predpisani pogoji za ustanovitev občine niso bili več dovolj trdni, ker nismo imeli zadostnega števila prebivalcev, ki je eden od pogojev za ustanovitev občine. Zato smo pričeli močno izpostavljati druge pogoje, ki smo jih izpolnjevali: geografski, zgodovinski, razvitost infrastrukture …
Pobudo za ustanovitev občine je najprej obravnavala vlada in jo zavrnila iz razloga, da občina Horjul ne izpolnjuje pogojev, kajti občina mora biti oblikovana tako, da je z ekonomskega vidika sposobna izvajati javne zadeve lokalnega pomena, česar pa občina Horjul ne bi bila sposobna zagotoviti ter da bi tudi KS Šentjošt ostala funkcionalno nepovezana s preostalo občino. V strahu, da bo DZ predlog vlade sprejel se je pričelo aktivno iskanje pogovorov s poslanci DZ, poslanskimi skupinami, raznimi komisijami in tudi z občinskim svetom Občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec, ki je po prvi zavrnitvi zahtevek za ustanovitev občine Horjul podprl. In res se je zgodilo. DZ RS zahteve KS Horjul za ustanovitev občine Horjul in izločitev iz dela občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec ni sprejel in je ni vključil v Odlok o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin ter za določitev oziroma spremembo njihovih območij in razpisu referenduma za spremembo imen in sedeže občin. To za nas ni bilo sprejemljivo. Zato je bila na Ustavno sodišče RS vložena pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti odločitve, s katero nam je bila kratena osnovna ustavna pravica. Ustavno sodišče je pobudo KS Horjul obravnavalo in z odločbo odločilo, da je Odlok, neskladen in naložilo DZ RS da mora neskladje z Ustavo odpraviti najkasneje do 20.5.1998 tako, da sprejme odlok s katerim bo razpisal referendum za ustanovitev občine Horjul. DZ je ustanovitev občine Horjul obravnaval v postavljenem roku, vendar odločitve da se za ustanovitev občine Horjul razpiše referendum, ni bila sprejeta. Vsled nespoštovanja odločitve Ustavnega sodišča so bili vršeni pritiski na poslance, kar je prineslo tudi neskladnost znotraj DZ in zato so se odločili, da bodo nekaj pobud za ustanovitev občin obravnavali na izredni seji.
To pa je bil odločilen trenutek. Pobuda za ustanovitev občine Horjul je bila sprejeta in za dne 21.junij 1998 se je razpisal referendum za ustanovitev občine. Referendumsko vprašanje se je glasilo: »Ali ste za to, da se naše referendumsko območje izloči iz občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec v novo občino z imenom Horjul in s sedežem v Horjulu«. Rezultati glasovanja so bili pričakovani. Prebivalci so se izrekli ZA ustanovitev nove samostojne občine Horjul.
Ko smo že mislili, da smo »kalvarijo« končali, se je ponovno zapletlo. Zakon o ustanovitvi občin in o določitvi njihovih območij s katerim se je občina Horjul ustanovila, predpisuje tudi število članov prvega občinskega sveta. Namesto 11 svetnikov, ki bi pripadli občini Horjul, je zakon določil 12 svetnikov. Ta nepravilnost pa je bila izredno moteča, saj se med tema dvema številoma menja volilni sistem: 11 svetnikov je večinski, 12 pa proporcionalni volilni sistem.
Sedaj že vajeni pisanja na Ustavno sodišče smo bili primorani ponovno vložiti pobudo za oceno zakonitosti dela Zakona, ki določa število članov občinskega sveta. Ustavno sodišče je hitro ukrepalo, saj so roki volilnih opravil že potekali. Z odločbo so razveljavili določbo Zakona, ki je govorilo o številu svetnikov v Občini Horjul in sočasno podaljšali mandat organom Občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec do nastopa mandata občinskega sveta in župana v novi Občini Horjul. Tudi DZ je ukrepal zelo hitro in sprejel spremembo zakona, s katerim je nepravilnost odpravil in določil 11 članov občinskega sveta. Vsled teh težav se je prvi župan in občinski svet volil nekoliko kasneje kot v ostalih slovenskih občinah.
»Z ustanovitvijo samostojne občine se je za naš okraj začelo novo obdobje.« (besede Daniela Fortune, prvega župana Občine Horjul)
S prevzemom nove občine, so bile prevzete številne naloge: upravljanje občinskega premoženja, omogočanje pogojev za gospodarski razvoj občine, skrb za lokalne javne službe, zagotavljanje vzgojno-izobraževalne in zdravstvene dejavnosti, pospeševanje raziskovalne, kulturne in društvene dejavnosti ter razvoj športa in rekreacije, skrb za varstvo okolja in naravno dediščino, upravljanje, gradnje in vzdrževanje lokalne javne infrastrukture, skrb za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč ter vse spremljajoče naloge. Organizirati je bilo potrebno novo občinsko upravo in narediti delitveno bilanco s prejšnjo skupno občino, ki je bila trd oreh.
V prvih letih samostojne občine je bilo potrebno energijo vlagati v pripravo in sprejem splošnih aktov občine, ki so bili podlaga za delovanje in nadaljnje aktivnosti, že takoj po samem začetku pa je bilo potrebno začeti tudi s pripravljanjem projektne dokumentacije za večje projekte.
20 let trdnega dela in zadovoljstvo ob napredku
V 20 letnem obdobju delovanja smo se lotevali različnih investicijskih vlaganj. Ta so se izvajala na področju cestne infrastrukture, v okviru katere je bilo potrebno urediti večino javnih cest v naši občini, na glavnih cestah je bilo potrebno zgraditi ustrezna avtobusna postajališča, pločnike in razširiti javno razsvetljavo. V tem času se je veliko vlagalo tudi v oskrbo s kvalitetno pitno vodo. Zgrajeni sta bili dve novi vodni vrtini in s tem je bila zagotovljena ustrezno pitno vodo, tudi za vasi, ki tega prej niso imele. Ob izgradnji vrtin je bilo zgrajenih tudi več km novega vodovodnega omrežja. Obenem pa je bilo potrebno skrbeti za redno in investicijsko vzdrževanje obstoječe infrastrukture. Dejavni smo bili tudi na področju varstva okolja. Zgrajene so bile čistilne naprave, vasi so se priklopile v kanalizacijska omrežja. Pod okrilje občinske dejavnosti spada tudi opravljanje pogrebne dejavnosti in v ta namen sta bili zgrajeni dve poslovilni vežici in urejena okolica pokopališč.
Med največjimi projekti v preteklem obdobju ki še posebej vplivajo na kvaliteto bivanja v naši občini, je bila izgradnja Vrtca Marjetica, Športne dvorane pri OŠ Horjul, Športnega parka Horjul. V kraj smo dobili tudi dom starejših občanov. Objekt starega vrtca je bil preurejen v občinsko stavbo in večnamenske prostore. S projektom posodobitve in obnove šole ter vrtca je bilo otrokom omogočeno čim boljše pogoje za uspešno pridobivanje znanja. Toplotna sanacija, izgradnja novih učilnic, prenova kuhinje, zamenjava oken in preostalega stavbnega pohištva, izolacija in obnova fasade, je le nekaj del, ki so bila opravljena v izobraževalnih ustanovah.
V tem času ni bilo pozabljeno na našo kulturno dediščino. Pristopili smo k restavratorskim delom in obnovi cerkva, ki so kulturni spomeniki državnega pomena. Le ti so nam lahko še posebej v čast, saj predstavljajo zgodovino naših krajev iz preteklih stoletij, zato je skrb za njih še kako pomembna.
Ob praznovanja 20 obletnice občine bosta zaključena dva največja in za okolje pomembna projekta, to je izgradnja čistilne naprave Horjul in kanalizacijskega omrežja ter ostale gospodarske javne infrastrukture v Zaklancu in delu Stare ceste v Horjulu.
Ves čas obstajanja občine podpiramo in sodelujemo tudi s številnimi društvi, ki aktivno delujejo na našem območju in katerim gre posebna pohvala. Poleg vseh svojih dejavnosti, ki jih opravljajo so vedno pripravljeni sodelovati tudi na naših dogodkih, kar nas še posebej veseli.
Občina Horjul se je dobro razvila in polepšala zunanjo podobo v ponos nam vsem. Veliko zaslugo za to imate občani, ki ste s svojim sodelovanjem pripomogli k postavitvi in uresničitvi zastavljenih ciljev in s tem potrdili rek »V slogi je moč«. Prav naša majhnost, samostojnost in enotnost so vzroki zaradi katerih smo dobro delovali skozi vseh teh 20 let. Prepričani smo, da smo s pridobitvijo svoje občine pred . 20 leti opravičili njen obstoj in pripomogli k zadovoljstvu občanov ter boljšemu življenjskemu standardu.
