Podolnica
Podolnica
Podolnica, 1354 Horjul
Podolnica je prva vas v horjulski občini. Leži na prisojni strani horjulske doline, pod obronkom gozdnatega Kladnika. Tu se odpre čudovit pogled po dolini in proti vrhu Svetih Treh Kraljev.
Nad Podolnico in Zaklancem se dviga 426 m visok dolomitski grič s cerkvijo sv. Urha. Obstajajo domneve, da je bilo pri cerkvi prazgodovinsko naselje. Nekoč je bila cerkev utrjena, zid okoli cerkve je bil višji in kar štirje stolpiči so služili vaščanom za shrambo in obrambo pred Turki. Prva cerkev je bila po pripovedovanju ljudi lesena. Zgorela je že v začetku 18. stoletja, sedanjo cerkev pa so zgradili leta 1751. Za zidanje nove cerkve so porabili kar kamenje iz obzidja, ki so ga v ta namen podrli, saj ni bilo več nevarnosti pred Turki. Napravili so pokopališče, zamašili vse strelne line, zahodni in severni stolpič pa so podrli.
Dolgo časa je bil ohranjen možnar iz turških časov. Leta 1991 so domačini pod okriljem spomeniškega varstva obnovili del obzidja. Ohranjena sta tudi dva stolpa z linami vred. Tako je tabor pri sv. Urhu postal zaščiten kulturen spomenik.
Iz Podolnice in Zaklanca do cerkve vodita dobro vzdrževani asfaltni cesti. Cerkev z obzidjem in dvema stolpoma je zelo dobro ohranjena in vsekakor vredna ogleda, od tu pa se lahko odpravite na manj zahteven izlet do Korene (730m, 1h 15 min), do sosednjega Ključa (623m, 1h) ali drugih hribov. Cerkev sv. Urha z obzidjem je tudi simbol na grbu horjulske občine.
Vsako leto Podolničani izdelajo butaro velikanko, ki jo fantje in možje nesejo na cvetno nedeljo k blagoslovu v Horjul. Največja je merila preko 20 metrov.
V zgodovini je požar kar dvakrat hudo prizadel Podolničane. Prvič 4. julija 1862, ko so na sv. Urhu z možnarjem streljali v čast knezu in škofu Jerneju, ki je prišel žegnat in posvetit obnovljeno horjulsko cerkev in prenovljen veliki oltar sv. marjete. Iskra je odletela v slamnato streho, ki se je takoj vnela in začela goreti. Veter je pihal proti vzhodu, torej proti Podolnici. Zgorelo je 17 poslopij in 9 govedi. Ostala je le hiša, ki je stala prav pod sv. Urhom. Zgorela je tudi cerkev na sv. Urhu in z njo so se stopili tudi zvonovi, ki so menda peli najlepše v celi horjulski fari. Novi zvonovi niso imeli takega glasu.
Niti ne 20 let kasneje je Podolnico spet prizadel požar. 12. januarja 1882 se je vnela stelja pri hiši številka 17.
Ni slučajno, da imajo Podolničani gasilsko enoto in svoj gasilski dom.
Iz Podolnice in Zaklanca do cerkve vodita dobro vzdrževani asfaltni cesti. Cerkev z obzidjem in dvema stolpoma je zelo dobro ohranjena in vsekakor vredna ogleda, od tu pa se lahko odpravite na manj zahteven izlet do Korene (730m, 1h 15 min), do sosednjega Ključa (623m, 1h) ali drugih hribov. Cerkev sv. Urha z obzidjem je tudi simbol na grbu horjulske občine.
Vsako leto Podolničani izdelajo butaro velikanko, ki jo fantje in možje nesejo na cvetno nedeljo k blagoslovu v Horjul. Največja je merila preko 20 metrov.
V zgodovini je požar kar dvakrat hudo prizadel Podolničane. Prvič 4. julija 1862, ko so na sv. Urhu z možnarjem streljali v čast knezu in škofu Jerneju, ki je prišel žegnat in posvetit obnovljeno horjulsko cerkev in prenovljen veliki oltar sv. marjete. Iskra je odletela v slamnato streho, ki se je takoj vnela in začela goreti. Veter je pihal proti vzhodu, torej proti Podolnici. Zgorelo je 17 poslopij in 9 govedi. Ostala je le hiša, ki je stala prav pod sv. Urhom. Zgorela je tudi cerkev na sv. Urhu in z njo so se stopili tudi zvonovi, ki so menda peli najlepše v celi horjulski fari. Novi zvonovi niso imeli takega glasu.
Niti ne 20 let kasneje je Podolnico spet prizadel požar. 12. januarja 1882 se je vnela stelja pri hiši številka 17.
Ni slučajno, da imajo Podolničani gasilsko enoto in svoj gasilski dom.