Lesno Brdo
Lesno Brdo
Lesno Brdo, 1354 Horjul
K horjulski občini spada le del Lesnega Brda, drugi del pa spada k občini Vrhnika. Lesno Brdo se kot otoček dviguje iz zelene ravnine. Hrib je visok 387 m. Vasica Lesno Brdo leži na nizki vzpetini južno od Zaklanca in Horjula.
Skozi Lesno Brdo gre cesta na Drenov Grič, kjer je bila nekoč železniška postaja na progi Ljubljana-Vrhnika, za prebivalce horjulske doline pomembna prometna povezava.
Za Lesno Brdo v preteklosti ni bil pomemben samo les, po katerem je dobilo ime, kot nam je zapisal Valvasor. Tudi kamen iz bližnjega kamnoloma so gotovo uporabljali za gradnjo obeh gradov in še prej Marijine cerkve, ki je podružnica župnije Vrhnika in je bila prvič omenjena leta 1526. Na pročeljih bližnjih hiš in nad cerkvenimi vrati si danes lahko ogledamo sklepnike, središčne kamne, ki so spajali rebra obokov nekdanjega gotskega prezbiterija. Upodobljeni so sv. Urban, Marija z detetom in angel z letnico 1542, ki nam pove kdaj je bila cerkev prezidana. Na stranskih oltarjih pa sta Metzingerjevi sliki sv. Urbana in sv. Gregorja iz leta 1748 in kažeta, kdaj je dobila današnjo baročno podobo.
V bližini vasi so leta 1961 domačini izkopali dva poskusna kamnoloma. V rdečem kamnolomu, kot ga imenujejo delavci so lomili rdeči marmor. Ta kamnolom je bil odprt leta 1962. Prvi delovodja je bil Ciril Sojer iz Notranjih Goric. V drugem kamnolomu pa so kopali črni marmor. Tu najdemo tudi primerke zanimivih fosilov. Kamniti izdelki krasijo številne domove v okolici, plemenitost kamna pa je poznana tudi širše.
Skozi Lesno Brdo gre cesta na Drenov Grič, kjer je bila nekoč železniška postaja na progi Ljubljana-Vrhnika, za prebivalce horjulske doline pomembna prometna povezava.
Za Lesno Brdo v preteklosti ni bil pomemben samo les, po katerem je dobilo ime, kot nam je zapisal Valvasor. Tudi kamen iz bližnjega kamnoloma so gotovo uporabljali za gradnjo obeh gradov in še prej Marijine cerkve, ki je podružnica župnije Vrhnika in je bila prvič omenjena leta 1526. Na pročeljih bližnjih hiš in nad cerkvenimi vrati si danes lahko ogledamo sklepnike, središčne kamne, ki so spajali rebra obokov nekdanjega gotskega prezbiterija. Upodobljeni so sv. Urban, Marija z detetom in angel z letnico 1542, ki nam pove kdaj je bila cerkev prezidana. Na stranskih oltarjih pa sta Metzingerjevi sliki sv. Urbana in sv. Gregorja iz leta 1748 in kažeta, kdaj je dobila današnjo baročno podobo.
V bližini vasi so leta 1961 domačini izkopali dva poskusna kamnoloma. V rdečem kamnolomu, kot ga imenujejo delavci so lomili rdeči marmor. Ta kamnolom je bil odprt leta 1962. Prvi delovodja je bil Ciril Sojer iz Notranjih Goric. V drugem kamnolomu pa so kopali črni marmor. Tu najdemo tudi primerke zanimivih fosilov. Kamniti izdelki krasijo številne domove v okolici, plemenitost kamna pa je poznana tudi širše.
Kot že omenjeno je bila zgodovinska znamenitost kraja grad, ki je stal v bližini razvalin prejšnjega gradu. Ta mogočni grad je cesar Friderik III. leta 1437 podaril Viljemu pl. Baumkirchnerju. V tem gradu je bil rojen Andrej Baumkirchner, ki je leta 1452 rešil cesarja iz obleganega Dunajskega Novega mesta. V zahvalo za rešitev ga je cesar povzdignil v plemeniški stan in mu podelil številna posestva. Andrej Baumkirchner je bil velik prijatelj Erazma Predjamskega. kasneje se je povezal tudi z ogrskim kraljem Matijo Korvinom in se zarotil proti cesarju. Zaradi tega je bil leta 1471 obglavljen v Gradcu. Njegov grad je dal cesar porušiti do tal. Zraven teh razvalin je dal grad na novo sezidati šele v 17. stoletju baron marko Polhograjski. njegova rodbina je tu gospodarila še v Valvazorjevi dobi. Grad jim je služil kot lovska postojanka v horjulski dolini. V gradu so prirejali tudi plese.
Pozneje je bila lastnica Malvina Golob, ki je v gradu hranila tudi večjo zbirko umetnin. Grad je bil med 2. svetovno vojno uničen. Posestvo z razvalino gradu je Malvina Golob prodala sedanjemu lastniku Janezu Vrhovcu, ki je graščino obnovil. Ohranjen je še srednjeveški vodnjak.
Pozneje je bila lastnica Malvina Golob, ki je v gradu hranila tudi večjo zbirko umetnin. Grad je bil med 2. svetovno vojno uničen. Posestvo z razvalino gradu je Malvina Golob prodala sedanjemu lastniku Janezu Vrhovcu, ki je graščino obnovil. Ohranjen je še srednjeveški vodnjak.
