Samotorica

Samotorica je neskončno samotno naselje, ki leži v prijetnem okolju pod najvišjim vrhom občine: pod 788 m visokim Kožljekom, ki vedno bolj privablja obiskovalce, ki si želijo prijeten sprehod v naravi.

Vas je dobila ime (verjetno) po kamenju, ki se samo drobi - samo tre.

V Samotorici je lepa renesančna cerkev sv. Mihaela. Prvič je bila omenjena v seznamu cerkva leta 1526. Znamenit je star lesen strop. Freske so iz prve polovice 16. stoletja. na zunanji steni prezbiterija je letnica 1722. Najbrž so cerkev takrat obnavljali.

Ob cesti proti Vrzdencu in Mali vodi je pri Hlipč zanimiva kapelica in zanimivo je tudi, kako je nastala. Janez je bil kot veliko fantov klican v vojsko (1. svetovna vojna). Po dveh letih bivanja na fronti se mu je neke oči sanjalo, da stoji za hišo kapelica. Točno se mu je vtisnila v spomin. Zaobljubil se je, da bo sezidal prav tako kapelico, če se bo iz vojne vrnil domov živ. Po enem letu je bilo vojne konec in Janez se je vrnil iz vojne domov. Postavil je kapelico, takšno, kot jo je videl v sanjah. Končana je bila leta 1920. Zaradi nagnjenosti terena je stala po strani, sedaj pa so jo že popravili.

Prebivalstvo se ukvarja s kmetijstvom. Prevladuje živinoreja in gozdarstvo. Samotorica spada med demografsko ogrožena področja. Število prebivalstva upada. Na primer leta 1811 je bilo v Samotorici 123 prebivalce, danes jih je le še 67. Po vojni so se mladi začeli odseljevati v dolino, da so bili bližje zaposlitvi. Tudi sedaj je večina mladih zaposlenih v Horjulu, na Vrhniki ali v Ljubljani, vendar se vozijo dnevno domov. 

Vas Samotorica je lepo in prijetno okolje, zato se je tukaj naselilo nekaj vikendašev, ki tu stalno živijo ali pa se vračajo ob koncu tedna.