Freska sv. Krištofa na Vrzdencu

Poslovilna vežica na Vrzdencu je lepa, unikatna stavba, ki jo je zasnoval arhitekt Andrej Briški in v notranjosti skriva edinstveno podobo, originalno fresko svetega Krištofa iz 16. stoletja s cerkve sv. Kacijana na Vrzdencu. Ta je stavbi zaradi svoje višine tudi dala takšen izgled, saj so morali višino in širino strehe prilagoditi tej dragocenosti. Originalna freska je bila namreč zaradi vidnega propadanja in škodljivih vplivov okolja leta 2001 sneta z južne zunanje stene prezbiterija cerkve sv. Kancijana in restavrirana ter shranjena v restavratorskem centru v Ljubljani. Leta 2003 so na to mesto naslikali kopijo, original pa je čakal, shranjen v Ljubljani vse do 3. decembra 2019, ko so jo vgradili v notranjost poslovilne vežice.

Tudi zato je vežica dobila ime po svetem Krištofu, zavetniku popotnikov in enem izmed štirinajstih priprošnjikov v sili, ki goduje 24. julija. Grško ime Hristoforos pomeni Kristonosec. Kot mučenca ga častijo na Vzhodu in na Zahodu.

Ob njegovem imenu se je spletlo veliko legend, tudi njegova izredna postava je zrasla iz legende. Ljudje so imeli v moč svetnikove priprošnje veliko zaupanje. Bil je priprošnjik zoper naglo in nepredvideno smrt. Prepričani so bili, da zadostuje samo, če pogledaš zjutraj na svetnikovo podobo, pa tisti dan ne boš umrl nagle smrti. Iz te vere so tudi pri nas marsikje vaščani naročali njegovo sliko v nadnaravni velikosti na zunanji strani farne ali podružnične cerkve, kjer so ga lahko videli tako rekoč iz vsake hiše kar skozi okno.

Svetnika upodabljajo z velikim drevesom v roki. Po legendi je namreč ozelenela njegova palica in zrasla v drevo, ko jo je zasadil v tla. Simbolično to pomeni rast evangelija, ki ga je oznanjal na otoku Samosu, kjer je tudi umrl mučeniške smrti. Pri nas so ga največkrat upodabljali kot velikana, ki na rami nosi božje Dete čez reko. Ko ga je nekoč nesel čez deročo vodo, je čutil, da postaja čedalje težje in ga je komaj prinesel na drugi breg. Krištof je nejevoljen dejal: "Težak si mi, kot bi nosil cel svet." Bil je Kristus, ki mu je odgovoril: "Ne nosiš samo sveta, marveč tudi tistega, ki je svet ustvaril." Nato je velikana potlačil pod vodo, ga tako krstil in mu dal ime Krištof. Legenda je dala pobudo, da so ga izbrali za zavetnika čolnarji in splavarji, nosači in vozniki, romarji in popotniki; v današnjem času pa avtomobilisti in piloti.

Sv. Krištofu je bila posvečena tudi nekdanja pokopališka cerkev v Ljubljani. V srednjem veku so bile zelo razširjene bratovščine sv. Krištofa zoper preklinjanje in pijančevanje. Taka bratovščina je bila ustanovljena tudi pri nas leta 1517 in je imela še v Valvazorjevih časih dosti članov.

Pred poslovilno vežico Vrzdenec se nahaja spomenik Cankarjevi materi.